Že sam pogled na čudovito jesensko obarvana Goriška brda, z vonjem po mladem vinu in zrelih jabolkih, z goricami in majhnimi vasicami med njimi, je dal slutiti razsežnost in lepoto dveh dni, ki sta bila pred nami. Tako se je v soboto, ki se je prav kopala v soncu, točno opoldne pričela Jezusova straža. Okrog 40 mladih iz vseh koncev Slovenije ter nekaj domačinov se nas je zbralo v cerkvici posvečeni Nadangelu Mihaelu v Biljani. Po skupni začetni molitvi in dobrem kosilu smo uživali v delavnicah. Skrivnosti, napihnjene zgodbe in resničnost prelature Opus dei nam je razkrilval vikar za Slovenijo, gospod Feliu Torra, Marija Leskovec in Egon Hriberšek pa sta nas popeljala ob fotografijah na misijonski tabor v Turčijo. Tisti bolj športni smo popoldne zavili na košarkarsko igrišče in poskrbeli še za svoje telo. Seveda smo v skupinah ves čas »stražili« pred Najsvetejšim v molitvi za vse mlade ter za nove duhovne poklice.

Pri večerni maši nas je za Jezusa navdihoval gospod Pavel Kodelja, župnik iz Senožeč. Ko smo se vživeli v dogodek, ko je Jezus izbiral apostole, nas je povabil, da spustimo Jezusa v prav vse sobe našega srca in da nič ne zadržimo zase. Sveto mašo smo zaključili s posebno molitvijo k Svetemu Duhu, ki ozdravlja, osvobaja, navdihuje, daje modrosti in spoznanja, za vse, ki so se pripravljeni odpreti njegovemu delovanju.

Pestro večerno vzdušje je še bolj dvignila skupina Nova zapoved, ki nas je v veselem slavljenju Boga skozi njihove avtorske pesmi in nekaj priredb, držala na nogah dobro uro. Sledila je procesija z Najsvetejšim, kjer smo z baklami in svečkami ob prepevanju tezejskih spevov blagoslovili župnijo in okolico. Sobotni del straže smo zaključili vsi skupaj zbrani ob prepevanju Jezusu ter »žetvi«. Najbolj utrujeni so ob enih zjutraj zlezli v tople spalne vreče, med tem ko smo drugi nadaljevali molitev skozi noč, nekateri celo vso noč. Nekako nam kar ni zmanjkalo moči in kljub zgodnjim jutranjim uram, je bila naša molitev ubrana in v edinosti, morda prav zato, ker je bila tema straže Marija skozi življenje in je bila mamica Marija na poseben način z nami.

V nedeljo se po sodelovanju pri svetih mašah, pričevanjih in prijetnem druženju ob kosilu kar nismo in nismo mogli posloviti, pa tudi utrujenost je nekam izginila, zato smo poromali še na Sveto Goro, da se zahvalimo za vse prejete milosti, za domačine, ki so nas sprejeli z izredno gostoljubnostjo, za naša prijateljstva in da izročimo Gospodu vse svoje prošnje. Ob upoštevanju dejstva, da sta nas spremljala sveti Juda Tadej ter Svetogorska Božja Mati, skoraj ni mogoče, da ne bi bili uslišani.

Jezusova straža je poglobljeno mladinsko duhovno srečanje s programom 24- urnega bdenja pred Najsvetejšim, ki se organizira v različnih župnijah v Sloveniji. Kakšnih 30 mladi iz vseh koncev Slovenije, ki se vsak drugi mesec zbiramo na srečanjih Jezusove straže, se nas je v začetku meseca decembra zbralo v župniji Loka pri Zidanem mostu, da bi nekaj svojega časa preživeli v navzočnosti Gospoda samega ter se tako še bolje pripravili na bližajoče se praznike.

Program smo pričeli v soboto ob 12. uri (opoldne) z izpostavitvijo Najsvetejšega zakramenta. Razdelili smo se v pet skupin, ki so se izmenjevale vsako uro v molitvi pred Najsvetejšim, ki je bila sestavljena iz adoracije, petja, tihe molitve, rožnega venca, slavljenja, pričevanj itd. Mladi, ki niso »stražili« pred Najsvetejšim, so v soboto popoldne sodelovali v delavnicah. Razdeljeni v skupine smo odšli na misionarjenje po župniji z namenom, da vaščane povabimo na večerni program ter jim spregovorimo o Jezusu. Na lastni koži smo izkusili lepoto in težo oznanjanja evangelija. Obogateni z lastno izkušnjo, smo še bolj goreče prisluhnili profesorici Nataša Svetina, ki nam je ob fotografijah predstavila svoje delo prostovoljske v sirotišnici sester Matere Terezije v predmestju glavnega mesta Lilongveja, v južno afriški državi Malawi, kamor se je za leto dni odpravila na povabilo poljskih Salezijancev. 

Pozno popoldne je v cerkvi potekala priprava na sveto spoved, kateri je sledila sveta maša na kateri smo sodelovali tako z glasbo kakor s pričevanji. Sveto mašo kakor tudi celotno srečanje smo darovali za nove duhovne poklice ter evangelizacijo mladih.  Polni božje milosti smo po maši prosili Boga še zase in za vse naše drage, da nas Gospod ozdravi na duhu, duši in na telesu, da ozdravi vse naše notranje rane, nas očisti vsega slabega, osvobodi neodpuščanja in nas napolni s svojim mirom in ljubeznijo.

V večernih urah nas je s koncertom duhovne ritmične glasbe razveselil ter še bolj utrdil v veri Danijel Sitar, soustanovitelj in voditelj gibanja Družina in življenje, prevajalec in avtor nekaterih pesmi, ki so sestavni del mladinskih pesmaric. Ko je preveril naše poznavanje Svetega pisma, nam je v srca vtisnil besede: »Gospod vas ljubi, on ve za vsako vašo solzo in ničesar ni, kar bi vas lahko oddaljilo od njegove ljubezni, zato se ne bojte.« Njegova pesem Vsi, ki upajo vanj, je odmevala še zunaj cerkve, ko smo se s svečkami v rokah in z Moštranco v procesiji napotili po župniji, da bi blagoslovili okolico, naravo, vse ljudi, njihovo delo in celo našo domovino. Večer smo zaključili z zanimivim predavanjem Vlada Bizjaka, spirituala v Slomškovem dijaškem semenišču, ki nam je spregovoril o danes tako opevanih vesoljnih, bioenergetičnih, zemeljskih in drugih energijah in o nauku Jezusa med njimi. Preden smo se nekateri odpravili na nočni počitek, smo opravili  »žetev«, povabilo mladim, da se odločijo za Jezusa in za življenje v skladu z njegovim naukom. V nočnih urah smo vstajali v manjših skupinah, da bi tudi skozi noč bdeli z našim Gospodom in iskali njegovo prisotnost v naših življenjih.